Rezultati ob zaključku

Kmetija Klančnik: Demonstracijska površina na kmetijskem gospodarstvu na lokaciji Podgorje pri Slovenj Gradcu GERK Košutnik (1646116).

V okviru izvajanja praktičnih preizkusov na vključenih kmetijah smo primerjali in analizirali različne pristope in tehnologije pridelave socvetja industrijske konoplje. V ta namen so se na kmetiji Klančnik pri setvi, žetvi in spravilu industrijske konoplje uporabile predvsem ročno podprte tehnike, ki so časovno zamudnejše, hkrati pa so imele dobre obete za večji in kakovostnejši pridelek socvetja industrijske konoplje. Že v jeseni 2020 je bila narejena predpriprava tal s ciljem povečanja rodovitnosti parcele, kjer se bo izvedel praktični preizkus. Demonstracijsko površino je lastnik kmetije apnil z apnenčevo moko pozno v jeseni (270 kg). Opravljeno je bilo predhodno razpleveljenje parcele. Sledila je nabava semen. Nato so se na površini vzeli vzorci tal, na osnovi analiz vzorcev pa je IHPS pripravil načrt gnojenja. Lastnik kmetije je njivo preoral s predplužniki, nato pa na osnovi gnojilnega načrta pognojil površini z 62 kg NPK 6-12-24 in s 16 kg kalijevega klorida 27 %. Nato se je površina obdelala z vrtavkasto brano. Na pripravljeni njivi se je do dne 15. 5. 2021 izvedla setev konoplje sorte Finola. Setev se je izvedla ročno s pripravo jarkov in v vrste, ki omogočajo medvrstno obdelavo. Površina njive, na kateri se je izvedla setev, je 0,1 ha. Setev je potekala ročno, površina pa se je po setvi obdelala s klinasto brano (zagrnitev semen z zemljo). Posejalo se je 3 kg/ha. Na kmetiji so v začetni rastni dobi izvajali redno ročno odstranjevanje plevela v vrsti, in sicer 4 x v začetni fazi rasti in mehansko s frezo med vrstami, in sicer 4 x med vegetacijo. Na kmetiji sta bila odvzeta 2 vzorca socvetja, in sicer 25. 7. 2021 in 13. 8. 2021.

Med 5. 6. 2021 in 15. 7. 2021 je potekalo zelo intenzivno ročno ločevanje moških in ženskih rastlin.

Z doslednimi pregledi rastlin ter uničevanjem moških primerkov smo dosegli, da ni prišlo do oploditve ženskih rastlin, s čimer smo optimirali vsebnost kanabinoidov v socvetju. Posevek konoplje se je od 13. 8. 2021 do 15.8.2021 ročno požel. Za namen primerjave različnih tehnologij pridelave, se je ročno požeto konopljo vezalo v snope, ki so jo na kmetiji naravno sušili na kozolcu. Ločevanje semen od rastline ni potekalo strojno (kombajn), ampak ročno, s čimer smo zagotovili maksimalno kvaliteto socvetja. Snope konoplje so člani kmetije med sušenjem redno obračali, da se je preprečil pojav plesni. Prav tako se je izvajalo ročno ločevanje socvetja (»smukanje«) iz posušene rastline. Ločeno socvetje se je natančno tehtalo.

Slikovni prikaz

Projektni partnerji smo ves čas izvajanja projekta sodelovali, spremljali dogajanje in zbirali podatke za pripravo analize izvedljivosti, ki smo jo pripravili konec 12-mesečnega izvajanja projekta. Pri analizi izvedljivosti so sodelovali vsi partnerji pod strokovnim vodstvom IHPS, ki ima usposobljen kader za relevantno pripravo analize, ki je služila tudi za pripravo gradiva.

Ugotovite oz. povzetek analize izvedljivosti:

Problem pri pridelavi konoplje za socvetje je bil tako v letu 2020 kot v letu 2021 v zelo neugodnem vremenu za pridelavo ne samo te poljščine, pač pa tudi poljščin nasploh. Predvsem leto 2021 je z izjemno mokro pomladjo na eni od naših lokacij celo onemogočilo vznik konoplje – le to so mokra tla in večje količine padavin po setvi popolnoma zadušile, tako da rastline sploh niso vzniknile. Za prakso je to velik problem. Rešitev je, da se seje šele potem, ko se tla odcedijo in so dovolj visoke temperature. Ne glede na to, kdaj pride do tega – bolje je, da je setev kasneje v juniju kot, da se seje v premokra ali prehladna tla. Na drugih dveh lokacijah se je setev obnesla, saj so bila tla ob setvi manj mokra. Iz analiz izvajanja praktičnega preizkusa v letu 2020 smo ugotovili, da je mokro leto 2020 onemogočilo kopičenje kanabinoidov v socvetju, tako da je treba paziti, da se seje dvodomno sorto konoplje in ne enodomno, in da se pazi pri izbiri sorte tudi na lastnost, da je sama po sebi bila požlahtnjena na večje vsebnosti kanabinoidov. Potrebna je odbira dobrih rastlin na njivi in zatiranje moških rastlin, da ne prihaja do oprašitve. Pri oprašitvi se tvori seme in je s tem manj kanabinoidov. Sorta Finola se je pokazala kot bolj uspešna.

Drugače je treba postopati, če se konoplja seje za pridelavo semena, kot če se prideluje za socvetje oziroma kanabinoide iz socvetja. Posevek mora biti zračen in odstranjevati se morajo moške rastline. Potrebno je kmetovalce naučiti, kako se seje in kako odbira moške rastline na njivi, saj je bila pri tem pri vključenih kmetijah vrsta težav; vendar se da to naučiti – to bodo partnerske kmetije lahko izvajale v prihodnje kot demo kmetije na tem področju pridelave za sosednje kmetije oziroma vse zainteresirane.

Pri žetvi je treba biti pazljiv, da se izvaja v času, kot je to najbolj smiselno, se pravi, da imajo socvetja največ kanabinoidov. Vključene kmetije so imele s tem več težav, vendar smo jih tekom projekta reševali in prešli.

Ugotovili smo, da je pomembna stalna analiza rastlin. Tudi sušenje je faza, pri kateri je treba biti pazljiv, saj je treba paziti na temperaturo sušenja, ki ne sme biti previsoka, lokacija sušenja mora biti zračna. Težave pa so bile tudi v nepoznavanju potreb po analizi tal in gnojenju glede na analizo tal. To smo med projektom obravnavali pogosto, tako da so vključene demo kmetije opremljene z znanjem, ki ga bodo lahko prenašale na sosednje kmetije. Naučili smo se vzeti vzorec tal, ga opremiti s podatki in ga odnesti v primernem času na ustrezno institucijo, kjer ga analiziralo. Potem dobimo gnojilni nasvet, ki ga upoštevamo s ciljem ohranjanja rodovitnosti tal in ustreznega in kvalitetnega pridelka. To je bilo kmetovalcem bolj ali manj razumljivo ob samem začetku.

KAKOVOST PARTNERSTVA:

Pri projektnih aktivnostih so sodelovali ob pričetku izvajanja projekta vsi partnerji (8 članov). Zaradi smrti enega izmed partnerjev (Kmetija Rojnik) smo uveljavljali višjo silo, zato smo projekt nadaljevali s sedemčlanskim partnerstvom. V projektu so vsi partnerji ob prijavi bili upravičenci do podpore. Med izvajanjem projekta je eden izmed partnerjev, ki je kmetija, izrazil željo, da v projektu sodeluje na način pridobivanja novega znanja in informacij, sodelovanjem na usposabljanjih in izobraževanjih, ne želi pa izvajati praktičnega preizkusa. Šele po končanem projektu, ko bodo izvedene vse analize, študije in ugotovitve, se bo odločil, ali uvede na svojih njivah novo poljščino. Ker smo v skladu z merili razpisa dolžni praktični preizkus izvajati na dveh kmetijah, mi smo ga na treh, je še vedno izvajanje projekta skladno s točkami (merila), ki smo jih prejeli pri ocenjevanju.

KAKOVOST PILOTNEGA PROJEKTA:

Pomen pilotnega projekta za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva

Praktični preizkus smo izvedli na treh kmetijah, ki so člani partnerstva in te kmetije izpolnjujejo različne pogoje (regija, DŽ, OMD…). Pilotni projekt ima pomemben pomen za uvajanje novih praks na področju kmetijstva. Z izvedbo pilotnega projekta smo poiskali optimalno tehnologijo pridelave in predelave industrijske konoplje kot dodatne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih s ciljem izboljšanja ekonomike poslovanja kmetijskih gospodarstev.

Prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje 

Pri izvajanju projekta smo uvedli tehnologije, ki zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb – uvedba novih ali izboljšanih rastlinskih vrst in sort, izboljšanje načina setve, gnojenja, ustrezna obdelava tal. Zaradi strokovno utemeljene rabe gnojil in manjše uporabe fitofarmacevtskih sredstev smo prispevali k varovanju okolja.

Skladnost vsebine projekta s strateškimi cilji kmetijstva, živilstva ali gozdarstva

Vsebina projekta je skladna z več kot štirimi potrebami iz PRP 2014-2020 iz najmanj dveh sklopov potreb (A., B., ali C.) in sicer:

P01 – Povečanje produktivnosti v kmetijstvu

P04 – Povečanje usposobljenosti v kmetijstvu, živilstvu ali gozdarstvu.

P09 – Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda.

P10 – Ohranjanje oziroma izboljšanje proizvodnega potenciala tal

P19 – Povečanje tržne usmerjenosti ter horizontalne in vertikalne povezanosti

P20- Spodbujanje vlaganj v predelavo, razvoj in trženje kmetijskih proizvodov Strateški cilji iz Resolucije:

– Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

– Povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

– Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin.

– Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (sodelovanje z drugimi politikami).

Načrtovani neposredni učinki

S projektom smo želeli širiti informacije in znanje o gojenju industrijske konoplje kmetom in bodočim kmetom. S pravilno predpripravo tal in strokovno izvedenim gnojenjem, izvedenem na podlagi pravilno odvzetega vzorca tal, povečati rodovitnost tal. Z načrtovano setvijo in spremljanjem cvetenja konoplje določiti optimalni čas setve in žetev le-te s ciljem določiti optimalne tehnološke parametre za pridelavo socvetja industrijske konoplje.

Doseženi posredni učinki

Dosegli smo velik odziv in veliko povpraševanja kmetov in širše javnosti o gojenju in uporabi industrijske konoplje. S strokovnimi pristopi pri pridelavi konoplje smo povečali rodovitnost tal. Prav tako smo povečali rodovitnost tal v kolobarju na daljši rok, saj smo stebla konoplje zagrnili v zemljo, kar pa bo povečalo sipkost tal.

Na podlagi opravljenih analiz vzorcev ter pridelka smo določili optimalno tehnologijo pridelave socvetja konoplje.