Pokličite nas na 031 345 095
Podgorska cesta 2, 2380 Slovenj Gradec

Spremljanje sprememb na rastlinah

Spremljanje sprememb na rastlinah s pomočjo meritev brezpilotnega letalnika ter priprava ukrepov za ciljno tretiranje rastlin

VODILNI PARTNER

 

Vodja projekta:

Jurij Rakun : jurij.rakun@um.si

 

Projektni partnerji   

Zavod SLOKVA so. p.

Kontaktna oseba: Alenka Berložnik

El. naslov: alenka.berložnika@gmail.com

AMPS, Peter Lepej, s.p.

       

 

Kontaktna oseba: Peter Lepej

El. naslov: peter.lepej@vistion.si

Kmetija Klančnik

Kontaktna oseba: Vesna Klančnik

El. naslov: vklancnik@gmail.com

Ostali podporni partnerji: Kmetija Andrej Zobec, Kmetija Štefan Špec, Kmetija Vid Rajh SLOM d.o.o., 

Opis projekta

Spremljanje razvoja in morebitnih sprememb rastlin je za pridelovalca izrednega pomena. Za dosego čim kakovostnejšega pridelka je nujno, da rastlinam zagotovi optimalne pogoje in nemudoma ukrepa ob prvih znakih sprememb, ki bi lahko vodile tudi v kritične, stresne situacije, kot je npr. pojav bolezni ali škodljivcev na rastlini. Ta del pa zahteva svoj čas in energijo, kar ima tako negativen finančni učinek in posledično tudi ekološkega, v smislu prekomerne preventivne zaščite s fito-farmacevtskimi pripravki in večjega okoljskega odtisa, ki je posledica pogostejše uporabe kmetijske mehanizacije.

V sklopu predlaganega projekta je zato predlagana rešitev uporabe brezpilotnega letalnika, ki bo periodično zajemal podatke obdelovalnih površin oz. opazovanih rastlin. Postopek zajema bo vključeval pseudo-hiperspektralni senzorski sistem, ki bo zajemal obogateno video vsebino. V post-procesni fazi bodo posamezne meritve senzorskega sistema združene v skupno celoto, ki odseva digitalno različico obdelovalne površine. Na tej bo izveden postopek ugotavljanja vegetacijskega indeksa, za potrebe bolj poglobljene analize pa bo uporabljenih več takšnih digitalnih predstavitev, ki bodo razkrile kaj se je z rastlino dogajalo skozi čas v različnih fenofazah rastlin. Vse to z možnostjo napovedi kritičnih situacij in pravočasnega ukrepanja.

Aktivnosti predvidenega projekta predvidevajo več faz. Te povzemamo v naslednjih alinejah.

– 1. faza: izgradnja pseudo-hiperspektralnega senzorskega sistema. Ta temelji na uporabi dveh digitalnih kamer z različnima področjema občutljivosti valovnih dolžin. Ključno vlogo pri tem ima sinhronizacija zajema podatkov, da so posnetki časovno usklajeni.

– 2. faza: prilagoditev brezpilotnega letalnika in montaža senzorskega sistema, kjer je potrebno poskrbeti za primerno zaščito, električno napajanje in nenazadnje krmiljenje senzorskega sistema za možnost nadzora.

– 3. faza: zajem vzorčnih podatkov. Za potrebe nadaljnjih korakov so ključni vzorčni podatki, ki jih bo sistem zajel. V tej fazi je predvidena morebitna korekcija optičnih filtrov, sprememba

pozicij optičnih senzorjev in podobno.

– 4. faza: uporaba vzorčnih podatkov za sestavo post-procesne faze. Ta poskrbi za združevanje posnetkov dveh kamer v množico obogatenih večdimenzijskih slik. Naslednji korak predstavlja združevanje množice večdimenzijskih slik v en skupni večji posnetek.

– 5. faza: periodičen zajem posnetkov. V tej fazi bo zajeta množica posnetkov, ki vključuje posnetke različnih rastlin in njihovih fenofaz.

– 6. faza: primerjava rezultatov, s poudarkom na podrobnejši analizi, ki bo razkrila spremembe ene iteracije zajema podatkov do drugega.

– 7. faza: priprava ukrepov za ciljno tretiranje. Na podlagi analize podatkov, zbranih s pomočjo predstavljenega sistema, sledi priprava priporočil za ciljno tretiranje rastlin.

– 8. faza: priprava spletnega portala za prikaz in obdelavo zajetih podatkov.

– 9. faza: deseminacija rezultatov. Priprava delavnice, organizacija predavanj in razširjanje rezultatov projekta (strokovne in znanstvene objave),…

Predstavljen sistem za pridelovalca predstavlja pomembno pridobitev. Ker lahko deluje popolnoma avtonomno, ne zahteva dodatnega vložka v smislu porabljenega časa. Obenem sistem vidi več kot vidi pridelovalec s svojimi očmi, pregled pa lahko opravi pogosteje, kot bi ga opravil pridelovalec sam. Rezultat pregleda je lahko uporabljen v poglobljeni analizi, ki lahko omogoči predikcijo razvoja in predlaga ukrepe za nadaljnje posege pridelovalca.

URADNA SPLETNA STRAN PROJEKTA:

EIP-AGRI

Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) je del evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev. Namen Evropskega partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) je spodbujati konkurenčno in trajnostno kmetijstvo in prispevati k zagotavljanju stabilne pridelave hrane, krme in biomaterialov, trajnostnemu upravljanju naravnih virov od katerih sta odvisna tako kmetijstvo kot gozdarstvo in sožitje z okoljem.

Predstavljeni projekt je del ukrepa M16 – Sodelovanje oz. podukrep M16.2 – Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij namenjenega razvoju novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, prenosu znanj v prakso in razširjanju rezultatov projekta.

 

 

 

 

PROGRAM PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE 2014 – 2020.

 EUROPEAN COMMISSION: RURAL DEVELOPMENT

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO