Pokličite nas na 031 345 095
Podgorska cesta 2, 2380 Slovenj Gradec

Delo na daljavo

Dajmo tokrat za spremembo pohvaliti »delo na daljavo« …

Je že res, da sreča leži v SREČAnju, vendar srečanje kot tako ni pogojeno z možnostjo dotika. Tisto pravo srečanje, iz katerega se napaja odnos, temelji na vzajemni odprtosti za doživljanje, strahove in realnost drugega. Podobno kot otrok čuti in ve, da ga ima oče rad, čeprav ga morda ni nikdar poljubil ali stisnil v objem. In prav takšen odnos zaupanja in podpore skušamo vzpostaviti tudi z udeleženci socialne aktivacije. Zavedanje, da je tam nekdo, ki vate verjame, te spodbuja in po potrebi »brcne v tazadnjo«, je lahko veliko bolj učinkovito kot fizična prisotnost nekoga, ki mu ni mar.

Z udeleženci 3. skupine socialne aktivacije že od vsega začetka delamo na daljavo, kar seveda ni idealno, se je pa izkazalo veliko boljše od pričakovanj.

Možnost virtualnega srečevanja nam je odprla nova vrata svobode – svobode, kaj? Kako bomo svojim zanamcem razložili svobodo v tem čudnem obdobju? Najbrž tako, kot so stari starši nam slikali nestrpna pričakovanja poštarja, ki je predstavljal nevidno vez v tkanju odnosa med fantom in dekletom. Ali pa tako, kot so nam starši opisovali trenutke, preživete ob stacionarnem telefonu. Vsak medij zase je dolge razdalje med nami navidezno krajšal in pridal novo dimenzijo k otipljivosti sogovornika – če so pisma zrcalila le njegove misli in občutja in je telefon temu pridal še zvočno podobo, nam sodobna tehnologija omogoča, da sogovornika vidimo, slišimo, z njim govorimo in tudi neverbalno komuniciramo. Čudovito, kajne? Le še človeške topline nam manjka, možnosti, da stisnemo dlan in ujamemo vonj parfuma, ki ga oseba nosi … to je tista vrednost, ki je (trenutno še) rezervirana za družinske člane in pripadnike skupnega gospodinjstva. Je tisti ideal, ki bi dandanes lahko predstavljal svobodo.

Udeleženci so nov način dela sprejeli hitreje in lažje kot strokovne delavke. Nas je bilo strah neznanega. Kako vzpostaviti skupinsko dinamiko in povezati skupino? Kako predati vsebine na kvaliteten in zanimiv način? Kako spremljati napredek udeležencev? Pa praksa: bomo v tej situaciji uspeli najti delodajalce, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami? Kaj bo z obiski lokalnih institucij? Brez sramu priznam, da sem prvi teden bolj slabo spala.

A spremembe so pač edina stalnica v življenju in naša uspešnost se kaže v sposobnosti sprejemanja in prilagajanja nanje. Z veseljem ugotavljamo, da se socialna aktivacija ni izgubila v nepredvidljivosti koronske sedanjosti, temveč so prilagojene oblike dela uspele ohraniti rdečo nit in sledenje ciljem, ki ostajajo enaki kot poprej – podpreti udeležence v višanju njihovih socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc, jih okrepiti v osebnostni rasti ter spodbuditi k (ponovnemu) vključevanju na trg dela. Trudimo se, da na naših virtualnih srečanjih prioriteta ostaja aktivno sodelovanje udeležencev, ki ob podanih vsebinah širijo tudi razpon računalniških znanj in verjeli ali ne – tudi kreativne delavnice je moč izpeljati prek ekrana! Še vedno se v kar največji meri povezujemo s predstavniki lokalnih organizacij in skrbimo za to, da program ohranjamo zanimiv in poln vsebin, ki ponujajo širino ter uporabno znanje. Ker trenutno teče 2. modul izvedbene faze programa, v kateri udeleženci največ časa preživijo vpeti v delovne procese lokalnih delodajalcev, je prav, da se javno zahvalim prav vsem, ki nam odpirajo vrata in nudijo dragocene priložnosti pridobivanja delovnih kompetenc in izkušenj. Osebno menim, da je to faza preloma, ki udeležence opogumi in spodbudi k aktivnejšemu pristopu reševanja svoje situacije.

Želimo si, da bomo k trenutnim uspehom programa lahko prišteli še kakšno navdihujočo zgodbo – od septembra 2019 do aprila 2021 je po izhodu iz programa 38 % udeležencev izboljšalo svoj status na trgu dela. Če pa k temu prištejemo še udeležence, katerih izhod se uradno ne beleži v uspešnost projektnih aktivnosti bodisi zaradi neumeščenosti na seznam bodisi zaradi izboljšanja položaja po uradnem datumu preseka, in tiste, pri katerih je največja sprememba vidna na področju dviga samozavesti in samozaupanja, pa je zgodb o uspehu še veliko več.

Še vedno velja, da se za vse informacije o samem programu, njegovem poteku, postopku vključitve ter obveznostih in bonitetah, ki jih vključenost v socialno aktivacijo prinaša, lahko obrnete na Zavod Slokva, so. p., na koordinatorke SA, pa tudi na svojega svetovalca/ko na ZRSZ ali CSD.

Program SA torej nemoteno teče in čeprav po tihem upamo, da ni več daleč čas, ko se bomo srečevali brez ekranov, konec koncev največ šteje to, da ljudje ostajamo aktivni ter stopamo v socialne stike. Zato ne bentimo več čez omejevanje zbiranja, čez maske in delo na daljavo. Morda so nam ti ukrepi dali več pristnosti v odnosih kot vsa rutinska srečevanja, v katera smo bili vpeti nekoč, tam v času pred korono …

Metka Pajer, strokovna delavka