Pokličite nas na 031 345 095
Podgorska cesta 2, 2380 Slovenj Gradec

Optimizacija tehnologije pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah

Pilotni projekt: Optimizacija tehnologije pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah

Pilotni projekt je del ukrepa M16 – Sodelovanje oz. podukrep M16.2 – Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Podpora iz podukrepa M16.2 je namenjena razvoju novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva. Prenosu znanj v prakso ter razširjanju rezultatov projekta.

Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) je del evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev. ( Več na povezavi: Kaj je EIP?)

Namen Evropskega partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) je spodbujati konkurenčno in trajnostno kmetijstvo in prispevati k zagotavljanju stabilne pridelave hrane, krme in biomaterialov, trajnostnemu upravljanju naravnih virov od katerih sta odvisna tako kmetijstvo kot gozdarstvo in sožitje z okoljem. EIP na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva je opredeljen od 55. do 57. člena Uredbe 1305/2013/EU.

⇒ Informativno gradivo EIP

PRP RS 2014 – 2020

POVZETEK VSEBINE

V okviru pilotnega projekta bomo na petih pilotnih kmetijah, ki imajo svoje kmetijske površine v dveh statističnih regijah (Jugovzhodna Slovenija in Koroška), vzpostavili primere dobre prakse trajnostnega in konkurenčnega pridelovanja navadne konoplje za socvetje, tudi v smislu trajnostnega upravljanja s tlemi, kot enim od najbolj pomembnih naravnih virov in hkrati doseganja čim večje dodane vrednosti v pridelavi. Na kmetijah si bo moč ogledati trajnosten način pridelovanja navadne konoplje za socvetje in ga prenašati na druge kmetije ali pridobivati nove, lastne ideje za vpeljevanje trajnostnega in hkrati konkurenčnega kmetovanja.

Problem v tehnologiji pridelave navadne konoplje v praksi je, da znanje sicer ostaja iz preteklosti, ko je bila njena pridelava še dovoljena, vendar le to bazira v glavnem na ročnem delu. Poleg tega je bil v preteklosti pridelek seme za olje ali stebla za vlakna, v današnjem času pa je zanimiva pridelava konoplje za žetev socvetja, ki se uporabi bodisi za čaj ali nadaljnjo predelavo v različne za trg zanimive izdelke. Pri pilotnem projektu se bomo osredotočili na zgodnje sorte navadne konoplje (Cannabis sativa L.) s sortne liste EU s kratkim časom cvetenja ter jih sejali kot glavni posevek in kot naknadni posevek. V okviru projekta bomo v praksi na kmetijah optimizirali čas setve glede na lokacijo pridelave in vpliv količine semena za setev ter način razporeditve rastlin na končni pridelek socvetja. V času dozorevanja socvetja bomo tedensko izvajali analizo rastline s ciljem pokazati v praksi, kdaj je najbolj smiselno izvesti žetev socvetja različnih sort navadne konoplje, da se bo to pokazalo z največjim pridelkom suhega socvetja.

Na kmetije bomo prenesli tudi znanje o pravilni agrotehniki pridelave navadne konoplje, s katero ohranjamo tudi čisto podtalnico – jo zavarujemo pred morebitnim izpiranjem hranil. Zaradi zmanjšanja hodov po njivi in namesto mineralnih gnojil in drugih sintetičnih pripravkov uporabo organskih gnojil, za katere se ne porabi veliko energije in ki so narejena bližje lokaciji uporabe, se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov.

Na začetku projekta bomo analizirali probleme, ki se pojavljajo na posameznih kmetijah, vključenih  v partnerstvo, naredili načrte za izvajanje demonstracijskih poskusov, izvajali analize tal, izdelali gnojilne načrte za pridelavo konoplje ter o tej tematiki usposabljali vključene kmetije, opazovali in vrednotili posevke v poskusih, usposabljali kmetije na področju trajnostne pridelave navadne konoplje ter ob zaključku obeh sezon naredili analizo prenosa novih praks.

Prenos znanja v prakso bo potekal na različne načine obe leti trajanja projekta s poudarkom v drugem letu. Omogočen bo prost dostop do rezultatov projekta; le-ti bodo sproti objavljeni na spletni strani projekta, ki bo vzpostavljena na spletni strani vodilnega partnerja Zavod SLOKVA so. p.. Udeležba na dogodkih, organiziranih znotraj projekta, bo dostopna za vse, ki bodo to želeli. Imeli bomo tudi tiskane objave, ki bodo ostale na ta način dostopne tudi po izteku projekta.

PARTNERJI

Partnerstvo vključuje šest kmetijskih gospodarstev, od katerih imata dva mladega prevzemnika, pet jih je organiziranih kot kmetija, eden ni organiziran kot kmetija, dva imata v uporabi več kot 10 ha kmetijskih zemljišč in trije pod 10 ha. Vodilni partner je pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju kmetijstva ter ni registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine, in sicer Zavod SLOKVA so. p.. En partner, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), je registriran za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, opravlja dejavnost svetovanja ter je kmetijsko gospodarstvo, ki ni organizirano kot kmetija. V projekt smo vključili tudi člana partnerstva, ki ustreza točki č pri merilu sestava partnerstva, in sicer pravno osebo Blažka Čas s. p.. Blažka Čas s. p. je partner, ki bo izvajal administrativno tehnična dela, informiranje udeležencev, motivacijska srečanja, nudil pomoč pri izvajanju preizkusov na kmetijah, sodeloval pri izdelavi brošure ter izdelal multimedijsko vsebino (avdio – video posnetek) s predstavitvijo pridobljenega projektnega znanja za širšo javnost.

VODILNI PARTNER: SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov so. p.

SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov so. p. ja zasebni zavod (neprofitni) s statusom socialnega podjetja. Poslanstvo zavoda je »Živeti kakovostno in zdravo življenje«. Naša osnovna naloga je omogočiti ljudem kakovostno in zdravo življenje. Uresničujemo jo s ponudbo naravnih in pristnih izdelkov ter lokalnih storitev, z vlaganjem v ljudi in okolje in s prostovoljnim delom (organizirana prostovoljska organizacija).

Naša dolgoročna vizija je spodbujanje sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela, zagotoviti dodatno ponudbo storitev, ki so v javnem interesu, krepiti inovativno reševanje družbenih problemov, krepiti družbeno solidarnost in kohezijo, predvsem pa zagotoviti nova delovna mesta za ranljive ciljne skupine in s tem zmanjšati brezposelnost in socialno izključenost.

Zavod SLOKVA so. p. je v projektu vodilni partner na podlagi preteklih referenc na področju vodenja projektov (so)financiranih iz sredstev EU ali RS ter na podlagi referenc o svetovanju na področju kmetijstva. Z dobro mrežo že sodelujočih kmetij bo lažje razširjal in prenašal model projektnih rešitev na ciljno skupino, ki jo želimo vključiti v projekt. Vodilni partner ima zaposleno osebo, ki ima vse  potrebne  kompetence, da se projekt izpelje v skladu  s cilji. Razpolaga tudi z ustreznimi prostori, ki se bodo koristili za izvedbo aktivnosti v okviru prenosa znanja v prakso. V okolju, kjer deluje, je znan kot dobro podjetje in ima veliko podpornikov  iz lokalnega okolja. Zaradi omenjenega bo lahko veliko prispeval k razširjanju rezultatov projekta.

ČLAN PARTNERSTVA 2: Kmetija Dvorjak 

Kmetija Dvorjak Silva – omenjeno kmetijo smo v projektno partnerstvo vključili, ker imamo s kmetijo dobre izkušnje s sodelovanjem. Vodilni partner je z omenjeno kmetijo poslovno sodeloval že leta 2014. Kmetiji smo pomagali pri prodaji tržnih viškov poljščin, ki so se na kmetiji pridelale. Gre za majhno kmetijo, ki leži na obrobju Slovenj Gradca. Zaradi majhne površine, s katero kmetija obratuje, menimo, da bi pridelovanje konoplje kmetiji prineslo večji doprinos in posledično omogočilo nadaljnji razvoj kmetije. V okviru projekta bomo na kmetijo prenesli znanje za pridelavo navadne konoplje za socvetje, s čimer se bo popestril njihov kolobar. S tem se bo povečal tudi prodajni asortma na kmetiji in povečal ekonomski položaj. Kmetija bo postala pilotna kmetija na področju trajnostne in konkurenčne pridelave navadne konoplje za majhne kmetije.

ČLAN PARTNERSTVA 3: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS)

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Glavna dejavnost je raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije, poleg tega pa opravlja še strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kmetijstva, strokovne naloge po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pridobivanje sredstev na trgu v okviru registriranih dejavnosti. Raziskovalno delo je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področje tehnologije pridelave kmetijskih rastlin, vključno z varstvom rastlin (hmeljarstvo, poljščine, zdravilne in aromatične rastline, zelenjadnice, sadno drevje, vinska trta), žlahtnjenja, rodovitnosti tal, okolja, agrokemije, pivovarstva, agroživilstva, vplivov na okolje ter razvoj in ohranjanje podeželja, ki se medsebojno dopolnjujejo.

IHPS s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v širšem slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in pridelovalci, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Delo opravlja osem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 drugih izkušenih sodelavcev. Ima izkušnje z izvajanjem različnih projektov, v katerih se je kot vodilni ali sodelujoči partner izkazal z dobrimi rezultati (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; več na: http://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/projekti/).

IHPS je partner, ki je kmetijsko gospodarstvo in ni organiziran kot kmetija.

Iz številnih raziskav na področju poljščin je IHPS pridobil veliko novih znanj, ki jih bo lahko uporabil pri prenašanju v prakso v okviru tega projekta. Dodana vrednost IHPS v projektu je poznavanje raziskovalnega in strokovnega dela na področju tehnologije pridelave konoplje, dobro izobražen kader tudi na področju prenašanja znanja v prakso ter kemijski laboratorij.

V okviru projekta bo IHPS sodeloval pri analizi problemov na vključenih kmetijah, izdelal predvidene kemijske analize vzorcev tal v svojem laboratoriju, izdelal gnojilne načrte, izvedel prenos znanja iz poskusov in projektov v prakso na vključene pilotne kmetije, sodeloval pri usposabljanju članov partnerstva, sodeloval z vodilnim partnerjem pri analizi izvedljivosti prenosov nove oz. izboljšane prakse oz. tehnologije v prakso na vključena kmetijska gospodarstva ter sodeloval pri razširjanju rezultatov projekta.

ČLAN PARTNERSTVA 4: Kmetija Šerbec

Kmetija Šerbec je kmetija, ki leži v jugovzhodni Sloveniji. Kmetija je manjša od 10 ha. Lastnik kmetije je prejel podporo Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz Programa razvoja podeželja. Omenjeno kmetijo smo vključili v partnerstvo zaradi statistične regije, v kateri leži. V tej regiji je namreč kar nekaj pridelovalcev navadne konoplje, ki pa imajo težave pri agrotehniki pridelave za socvetje in bo za ta konec Slovenije ta kmetija služila kot pilotna na področju trajnostne pridelave konoplje. Na kmetiji bomo izvedli praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa in tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti in s tem vplivali na kakovost pilotnega projekta. Zaradi nekoliko drugačnega podnebja, kot ga ima Koroška regija, bomo lahko primerjali rezultate projekta in optimizirali tehnologijo pridelave konoplje za socvetje tudi za ta konec Slovenije. Menimo, da tudi na območju Kočevja poljedelstvo upada. Projektne aktivnosti bodo povečale usposobljenost lastnikov kmetij, kateri bi ponovno pričeli razvijati poljedelstvo z novimi konkurenčnimi pridelki oz. izdelki.

 ČLAN PARTNERSTVA 5: Kmetija Rojnik

Kmetija Rojnik je samotna hribovska kmetija. Kmetijo smo vključili v projekt zaradi nadmorske višine, saj želimo pridelavo navadne konoplje vključit tudi v hribovske kmetije, kjer je strojna obdelava tal omejena. Na kmetiji bomo povečali usposobljenost za pridelovanje navadne konoplje za socvetje po smernicah ekološke pridelave, saj so na trgu ekološko pridelani pridelki iskani in na ta način se bo omogočila večjo konkurenčnost kmetije na višji nadmorski višini z novimi izdelki. Kmetije je odmaknjena od drugih pridelovalnih površin in lahko z večjo verjetnostjo pričakujemo visoko kakovosten pridelek ne-osemenjenega pridelka socvetja ženskih rastlin.

Na kmetiji bomo izvedli praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa in tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti in s tem vplivali na kakovost pilotnega projekta.

ČLAN PARTNERSTVA 6: Kmetija Štumpfl Prevorčič

Kmetija Štumpfl Prevorčič je kmetija, ki leži v Koroški regiji in je velika nad 10 ha. Ukvarja se s poljedelstvom in živinorejo. Kmetija je vključena v Ukrep Dobrobit živali in se nahaja v območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Partner  je primerno kmetijsko gospodarstvo, na katerem bomo lahko v okviru projekta izvedli praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa in tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti in s tem vplivali na kakovost pilotnega projekta.

ČLAN PARTNERSTVA 7: Blažka Čas s. p.

Blažka Čas, magistrica komunikologije (direktorica) si je tekom študijskega in obštudijskega delovanja poleg komunikacijskih znanj neformalno pridobila izkušnje s širšega področja ekologije, sonaravnega bivanja, trajnostne pridelave hrane ipd.  Sodelovala je v raznolikih nevladnih organizacijah (Voluntariat, Inštitut za trajnostni razvoj, IRIU, Zavod Buner, Pina itd.), pri različnih projektih in mednarodnih seminarjih, izmenjavah. V sklopu Evropske prostovoljne službe je bivala in delovala v izobraževalnem centru za odrast v Franciji, kjer je pridobila znanja s področja ekološkega kmetovanja, lokalne samooskrbe, energetske učinkovitosti, trajnostne uporabe vodnih virov, sodelovanja z lokalnim okoljem in diseminacije pridobljenih znanj lokalnim pridelovalcev.

Članica partnerstva ima ogromno mednarodnih izkušenj in vključenosti v različne projekte, s čimer lahko pomembno prispeva k kohezivnosti članov in učinkovitosti razširjanja rezultatov projekta med bodoče pridelovalce. S poznavanjem področja projekta lahko pomembno olajša delo ostalim članom konzorcija in približa dejavnosti projekta zainteresirani javnosti.

ČLAN PARTNERSTVA 8: Kmetija Klančnik

Kmetija Klančnik leži v Koroški regiji. Omenjeni član partnerstva je organiziran kot kmetija in je prejel podporo za Pomoč mladim prevzemnikom kmetije. V uporabi ima 25 ha zemljišč.  Kmetija se nahaja v območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD).

Na kmetiji pridelujejo maline v nasadu velikosti 0,8 ha, šparglje v nasadu velikosti 0,81 ha, lešnike v nasadu velikosti 2,3 ha, krompir na površini 4 ha, jedilne buče na površini 1 ha, sladko koruzo na površini 0,3 ha ter koruzo za zrnje na površini 8 ha.

Partner Kmetija Klančnik je primerno kmetijsko gospodarstvo, ki izkazuje interes po gojenju navadne konoplje na kmetijskem gospodarstvu in je posledično primerno motivirana za izvajanje projektnih aktivnosti na kmetiji. Kmetija bo aktivno sodelovala pri načrtovanju in ovrednotenju praktičnih preizkusov različne agrotehnike pridelave navadne konoplje s ciljem doseganja ustreznih, kakovostnih in stabilnih pridelkov socvetja ob istočasnem varovanju in ohranjanju naravnih virov. Na kmetiji bomo lahko v okviru projekta izvedli praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa in tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti in s tem vplivali na kakovost pilotnega projekta. V okviru projekta bo kmetija kot novo prakso uvedla setev navadne konoplje za pridelavo suhih vršičkov, pri čemer bodo člani kmečkega gospodinjstva na njivi naknadno ročno izločevali moške rastline konoplje. Tako bodo na posevku ostale samo ženske rastline, ki tvorijo socvetje konoplje, ki je brez semen, je pa to kvaliteten produkt za različne namene.

Kmetija bo tudi prispevala k razširjanju rezultatov projekta, ker že ima izkušnje pri sodelovanju (kot projektni partner) v projektih (so)financiranih iz sredstev EU in RS. Na kmetiji Klančnik bo vodilni partner organiziral dan odprtih vrat, katerega se bo udeležilo najmanj 20 udeležencev. Na dogodku se bodo predstavili rezultati, znanja in informacije, pridobljene v okviru izvedbe projekta, vključno z analizami, priporočili in zaključki ostalim kmetijam, ki niso član partnerstva. Kmetija bo aktivno sodelovala pri pripravi priročnika, v katerem bodo predstavljena pridobljena projektna znanja in bo brezplačno dostopen javnosti tako v tiskani obliki, kot na spletni strani projekta.

CILJI

Cilj in namen projekta je prenos znanja v pridelavi navadne konoplje v prakso na pet pilotnih kmetij in z diseminacijo rezultatov v širši slovenski kmetijski prostor. Cilj je tudi povečati število alternativnih poljščin v kolobarju na kmetijah, s čimer se popestri kolobar in ohranja rodovitnost tal, obenem se bodo pridobili novi pridelki na kmetiji in s tem se razširi/izboljša prodajni asortima. Pilotni projekt bo prispeval k razvoju nove oziroma izboljšane prakse/tehnologije pridelavi navadne konoplje, prenosu znanj v prakso ter razširjanju rezultatov projekta na tem področju. Z optimizacijo pridelave je cilj povečati pridelek socvetja navadne konoplje na kmetijah z različnimi lastnostmi (večje, manjše, ekološke, različna območja), ki bodo kot take lahko služile kot pilotne za druge kmetovalce. Pilotni projekt se bo izvajal v skladu z zakonodajo in zaradi narave navadne konoplje, katero bomo pridelovali po metodi trajnostnega pristopa h gnojenju in brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, prispevali tudi k ohranjanju narave.

Pričakovane spremembe, ki se želijo doseči glede na trenutno stanje, so:

  • večja konkurenčnost pridelovalcev navadne konoplje,
  • večje število alternativnih poljščin na naših njivah in s tem večja pestrost kolobarja,
  • izboljšana tehnologija pridelave navadne konoplje,
  • večji ter bolj kakovosten pridelek socvetja navadne konoplje,
  • več doma pridelanih kvalitetnih in za trg zanimivih surovin,
  • večja samooskrba,
  • ohranjevanje rodovitnosti tal in kakovosti voda,
  • ozaveščena javnost glede nove alternativne poljščine – navadne konoplje na naših njivah.

TRAJANJE

 

24 mesecev z začetkom 5. 11. 2019.

FINANCERJI

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

OBJAVE IN DISEMINACIJA

Rezultate projekta bomo širili z uporabo najmanj petih komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij (objava v sGlasniku, objava v Kmečkem glasu, predstavitev na radijski postaji (Zavod SLOKVA so. p. in IHPS), rezultate bomo poslali najmanj 20 naslovnikom z navadno pošto, elektronsko pošto bomo poslali najmanj 20 naslovnikom, objava rezultatov na spletni strani prijavitelja in vseh partnerjev, ki imajo spletne strani, razširjanje rezultatov preko FB profila prijavitelja in deljenje le-teh s strani vseh partnerjev na svojih profilih, če le-te imajo.

 

 

Objava v SGlasniku 

SGLASNIK

Februar 2020

ZAVOD SLOKVA IZVAJA PILOTNI PROJEKT

Pilotni projekt: Optimizacija tehnologije pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah.

Zavod Slokva so. p. je bil kot vodilni partner pilotnega projekta Optimizacija tehnologije pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah, skupaj s partnerji (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), 6 kmetijskih gospodarstev iz dveh statističnih regij in pravna oseba) uspešen na 2. javnem razpisu za podukrep 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

S pilotnim projektom želimo revidirati poznavanje pridelave in predelave navadne konoplje. Slednja ima na našem območju sicer zgodovino sajenja za namen pridelave semen, manj poznana pa je pridelava prilagojena za namen socvetja. Prav v pridelavi in predelavi navadne konoplje za namen socvetja pa prepoznavamo velik potencial za boljšo konkurenčnost manjših slovenskih kmetij in večjo pestrost kolobarja na naših njivah.

V okviru pilotnega projekta bomo na petih pilotnih kmetijah, ki imajo svoje kmetijske površine v dveh statističnih regijah (Jugovzhodna Slovenija in Koroška), vzpostavili primere dobre prakse trajnostnega in konkurenčnega pridelovanja navadne konoplje za socvetje, tudi v smislu trajnostnega upravljanja s tlemi, kot enim od najbolj pomembnih naravnih virov in hkrati doseganja čim večje dodane vrednosti v pridelavi. Projekt bo omogočal preizkusiti različne metode sajenja in upravljanja s posevkom (razporeditev rastlin, optimalni izkoristek obdelovalne površine z naknadnim posevkom, ločevanje moških in ženskih rastlin na njivi itd.) ter tedensko analizo rastline, s katero bomo določili, kdaj je najbolj smiselno izvesti žetev socvetja. Pilotne kmetije bodo skozi dvoletni projekt razširile nabor dostopnih znanj o sajenju navadne konoplje, poleg tega pa si bo na kmetijah moč ogledati trajnosten način pridelovanja navadne konoplje za socvetje in ga prenašati na druge kmetije ali pridobivati nove, lastne ideje za vpeljevanje trajnostnega in hkrati konkurenčnega kmetovanja. Skozi razširitev znanja o trajnostni pridelavi navadne konoplje z ozirom na ohranjanju kakovosti voda in rodovitnosti tal, pričakujemo večji in bolj kakovosten pridelek socvetja. Predvidevamo, da bo projekt pritegnil tudi širšo javnost, ki bo bolje ozaveščena o alternativni poljščini in na ta način tudi bolj zainteresirana za doma pridelane proizvode iz navadne konoplje.


STROKOVNO PREDAVANJE O KONOPLJI

24. februar 2020

V ponedeljek 24. 2. 2020, smo kot vodilni partner v pilotnem projektu, na sedežu  Slokve so.p. organizirali strokovno predavanje o osnovah konoplje, njeni pridelavi, uporabi in predelavi.

Gostili smo predavatelja gospoda DEJANA RENGEO  iz Mednarodnega inštituta za kanabinoide ➡️ ICAANA in ➡️ Ekološke kmetije Rengeo.  Zelo nas je razveselil pozitiven odziv in številčna udeležba. Vsem, še posebej predavatelju, ki nam je poleg predavanja, predstavil še vse ekološke izdelke pridelane na njegovi kmetiji, se najlepše zahvaljujemo. 

Nekaj utrinkov si lahko pogledate v spodnji galeriji.

 


Analiza tal in gnojilni nasveti

Marec 2020

V ponedeljek 2. 3. 2020 smo izvedli dve delavnici.

Na prvem teoretičnem delu, smo se zbrali na sedežu Zavoda Slokva so. p., kjer sta predstavnika Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (partner v projektu) dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, izvedla delavnico o analizi tal, ob enem pa članom partnerstva podala številne gnojilne nasvete.

Na drugi, praktični delavnici, pa sta usposobila lastnike kmetij, ki so člani partnerstva, glede priprave vzorcev tal za nadaljnjo analizo.

Več v galeriji in video posnetku.


 

Setev konoplje

Junij 2020

Kmetija Štumpfl Prevorčič 

Kmetija Klančnik 

Kmetija Šerbec


 

Spremljanje rasti

Avgust 2020