Visokostorilna in trajnostna pridelava lupinarjev
Zavod SLOKVA, so. p. je prejemnik sredstev programa razvoja podeželja (PRP) v obdobju 2014 – 2020.
POVEZAVE
- SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA
- PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014-2020 DO 2022
- MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
- EVROPSKA KOMISIJA
Naslov projekta: Visokostorilna in trajnostna pridelava lupinarjev
Akronim projekta: ViTraLup
Podukrep: 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP
Povzetek vsebine projekta
Cilj pilotnega projekta je razviti in preizkusiti inovativne pristope, agrotehnike in tehnologije, ki bodo izboljšali donosnost nasadov lupinarjev (s poudarkom na pridelavi lešnikov), hkrati pa zmanjšali negativen vpliv na okolje. Projekt bo temeljil na celovitem pristopu k trajnostni kmetijski pridelavi, ki bo združevala gospodarske, okoljske in družbene vidike. Projekt bo vključeval kmetijske strokovnjake, raziskovalce, kmetovalce in druge ključne deležnike, ki bodo sodelovali pri razvoju in implementaciji naprednih tehnologij in pristopov za izboljšanje produktivnosti nasadov lupinarjev, ohranjanje okolja ter povečanje ekonomske uspešnosti pridelave.
Splošni cilj projekta:
1. Povečati donosnost pridelave lupinarjev z uvedbo visokostorilnih praks.
2. Zmanjšati uporabo kemičnih sredstev in drugih negativnih vplivov na okolje.
3. Izboljšati upravljanje z vodo in zemljo za povečanje rodovitnosti tal.
4. Spodbujati biotsko raznovrstnost na nasadih lupinarjev za izboljšanje ekosistema.
5. Razviti inovativne tehnologije za učinkovito in ekonomično spravilo lupinarjev.
6. Povečati odpornost nasadov lupinarjev na podnebne spremembe in bolezni.
7. Spodbujati uporabo trajnostnih praks za ohranjanje biodiverzitete na kmetijskih površinah in izboljšanje ekosistema nasadov lupinarjev.
8. Povečanje rodovitnosti tal in zmanjšanje erozije.
9. Izboljšati kakovost pridelka in njegovo konkurenčnost na trgu.
10. Spodbujati biodiverziteto in vzpostaviti uravnotežen ekosistem na nasadih lupinarjev.
Načrtovani rezultati projekta:
Pričakovani rezultati pilotnega projekta “ViTraLup” so kvantitativno opredeljeni kazalniki, ki bodo merljivo prispevali k izboljšanju trajnostne pridelave lupinarjev.
Nekateri od teh rezultatov so:
1. Povečanje hektarskega donosa: Pričakuje se, da bodo uvajanje visokostorilnih praks in boljša uporaba agrotehnik povečali hektarski donos nasadov lupinarjev za vsaj 10 % v primerjavi z obstoječimi praksami.
2. Zmanjšana poraba kemičnih sredstev: Projekt bo spodbujal integrirane pristope za nadzorovanje škodljivcev in bolezni brez pretirane uporabe kemičnih sredstev. Pričakuje se, da se bo poraba kemičnih pesticidov in herbicidov zmanjšala za vsaj 20 %.
3. Povečana odpornost nasadov lupinarjev na podnebne spremembe in bolezni: Uvajanje boljših agrotehnik in spodbujanje biodiverzitete na nasadih bodo prispevali k večji odpornosti nasadov na ekstremne vremenske razmere in bolezni.
4. Izboljšanje kakovosti pridelka: Z boljšim upravljanjem z zemljo se pričakuje izboljšanje kakovosti plodov, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenčnost lupinarjev na trgu.
5. Povečana rodovitnost tal in zmanjšanje erozije: S trajnostnimi praksami za izboljšanje strukture tal in zmanjšanje erozije se bo povečala rodovitnost tal na kmetijskih površinah, kar bo prispevalo k trajnostni pridelavi.
6. Ohranjanje biodiverzitete in izboljšanje ekosistema nasadov lupinarjev: Spodbujanje biotske raznovrstnosti na nasadih lupinarjev, kot so zasaditve spremljevalnih rastlin in gnezdilnih mest za koristne organizme, bo izboljšalo ekosistemsko ravnotežje in prispevalo k ohranjanju biodiverzitete.
7. Izboljšanje kakovosti tal: Uvajanje trajnostnih praks bo pozitivno vplivalo na kakovost tal..
8. Prenos znanja in prakse na druge kmetovalce: Projekt bo organiziral izobraževalne predavanja, delavnice in svetovanja za kmetovalce, s čimer se pričakuje širjenje novih znanj in praks med širšo kmetijsko skupnostjo.
Problema, ki ga obravnava projekt in njegov pomen za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva:
Projekt “ViTraLup” se ukvarja s problemom izboljšanja donosnosti in trajnostne pridelave lupinarjev. Donosnost nasadov lupinarjev je ključen dejavnik za ekonomsko uspešnost pridelovalcev lupinarjev, vendar je tradicionalna kmetijska pridelava lahko obremenjujoča za okolje zaradi uporabe kemičnih sredstev, erozije tal in izgube biodiverzitete.
Nekateri od ključnih problemov, ki jih projekt naslavlja, so:
Nizka donosnost: Mnogi pridelovalci se srečujejo z izzivi, kako doseči večjo donosnost nasadov lupinarjev. Slaba uporaba agrotehnik, pomanjkljivo upravljanje z zemljo lahko zmanjšajo donosnost pridelave.
Uporaba kemičnih sredstev in negativen vpliv na okolje: Tradicionalne pridelovalne metode pogosto vključujejo pretirano uporabo kemičnih pesticidov, herbicidov in gnojil, kar lahko povzroči onesnaževanje tal, vode in zraka ter negativno vpliva na biodiverziteto in zdravje ljudi.
Okoljski vpliv: Intenzivna kmetijska pridelava lahko povzroči erozijo tal, zmanjšanje rodovitnosti zemlje ter negativno vpliva na lokalne ekosisteme in naravne vire. Trajnostne prakse so ključne za ohranjanje okolja in zagotavljanje dolgoročne trajnosti kmetijske dejavnosti.
Partnerji v projektu:
- Slokva, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p.- vodilni partner
- Pribinovina proizvodno in storitveno podjetje d. o. o.
- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
- Andraž Plešivčnik s. p. poslovno svetovanje in storitve
- Šolski center Šentjur
- Center ponovne uporabe, d. o. o., so. p.
- Kmetija Preložnik
- Kmetija Klančnik
- Kmetija Brili
- Kmetija Čevnik
Trajanje projekta: Od 11. 12. 2023 do 14. 12. 2024
Vrednost projekta: 83.426,02 eur
Financerji projekta: 89,90 % upravičenih stroškov projekta krije Program razvoja podeželja 2014 – 2020 (80 % Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % Republika Slovenija), 10,21 % je lastni vložek partnerjev.
Podukrep: 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP
PRIROČNIK
PROJEKTNE AKTIVNOSTI
30. 1. 2024 – Slovenj Gradec
Aktivnosti v okviru pilotnega projekta Visokostorilna in trajnostna pridelava lupinarjev (ViTraLup) so v polnem teku. 30. 1. se je v hibridni obliki sestal celoten konzorcij.
Z uspešno izvedenim uvodnim sestankom je bila vzpostavljena osnova za učinkovito in pregledno vodenje projekta, kar je omogočilo, da so bili zastavljeni cilji doseženi v celoti in so bili skladni s časovnim načrtom. Koordinacija vključuje tudi redno spremljanje izvajanja nalog, pripravo poročil in sprotno prilagajanje poteka projekta.
Avgust 2024, VABILO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE
Tema: Ohranjanje oziroma izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na habitatih, vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto.
Projekt: ViTraLup – Visokostorilna in trajnostna pridelava lupinarjev.
Datum: sreda, 14. avgust
Čas: ob 11.30
Lokacija: Grad Ormož, prostor EKO (nekdanja knjižnica), Grajski trg
Pridružite se nam na strokovnem dogodku, kjer bomo govorili o ključnih praksah za ohranjanje narave in trajnostno kmetovanje. Vaša prisotnost bo pripomogla k širjenju pomembnih znanj in trajnostnih praks!
Projekt podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Avgust 2024, Projekt “ViTraLup” v polnem teku!

12. avgust 2024, Praktični preizkusi na kmetijah
- Kmetija Klančnik
15. avgust 2024, Praktični preizkusi na kmetijah
- Kmetija Klančnik
16. avgust 2024, Predavanje v Ormožu
Datum: 22. 8. 2024
Lokacija: Cesta krških žrtev 132/a, Krško
Udeleženci: 11 udeležencev
Dogodek: strokovni dogodek
Naslov predavanja: Ohranjanje oz. izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na habitatih vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto
22. 8. 2024 je Center ponovne uporabe d. o. o., so. p., kot razvojno – raziskovalna ustanova, v sklopu pilotnega projekta ViTraLup, katerega nosilec je Zavod SLOKVA so.p, izvedel predavanje na temo Ohranjanje oz. izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na habitatih vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto.
Predavanje je pripravila dr. Marinka Vovk.
Vsebina predavanja:
1. Pomen biodiverzitete za pridelavo lupinarjev
Pridelava lupinarjev, kot so orehi, lešniki in mandlji, je neposredno povezana s stanjem habitatov in prisotnostjo kmetijske biodiverzitete. Na območjih z ohranjenimi mejicami, travniki, živimi mejami in naravnimi zatočišči za opraševalce in druge koristne organizme, so rastni pogoji za lupinarje bolj stabilni. Takšna okolja zahtevajo potrebo po kemičnih sredstvih in krepijo rastline na stresne dejavnike, kot so škodljivci, bolezni in ekstremni vremenski pojavi.
2. Aktivnosti za izboljšanje biodiverzitete
3. Sinergija med visoko smrtnostjo in trajnostjo
Trajnostna pridelava lupinarjev zahteva, da se pridelovalne prakse uskladijo z ohranjanjem naravnih virov. Z uporabo integriranih ukrepov za izboljšanje biodiverzitete projekt predstavlja izziv, kako povečati pridelek in kakovost pridelka, hkrati pa zmanjšati vpliv na okolje. Prilagojeni ukrepi na ravni parcel in širše kmetijske krajine uporabljajo izboljšanje ekosistemskih storitev brez ogrožanja naravnih habitatov.
4. Dolgoročni učinki na biodiverziteto in pridelavo
Z ohranjanjem biotske raznovrstnosti projekt prispeva k izboljšanju celovitega ekosistema kmetijske krajine, kar dolgoročno podpira trajnost pridelave lupinarjev. Izboljšana sprememba podnebnih sprememb, zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev in večja stabilnost pridelka tako ključne uporabe teh aktivnosti.
Zaključek predavanja
Projekt “Visokostorilna in trajnostna pridelava lupinarjev” združuje sodobno agronomsko prakso s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti. Kmetijska biodiverziteta je tako ne samo vir podpore za pridelovalce, ampak tudi ključni dejavnik trajnostne prihodnosti kmetijstva.
25. avgust 2024, Praktični preizkusi na kmetijah
September 2024, Praktični preizkusi na kmetijah
- Socialna kmetija Korenika
V sklopu našega projekta ViTraLup na partnerskih kmetijah izvajamo praktične preizkuse z enim glavnim ciljem – izboljšati donosnost v nasadih lupinarjev brez uporabe kemičnih sredstev.
Eden od naših partnerjev, Pribinovina d. o. o. (socialna kmetija Korenika), se sooča z izzivom, ki ga predstavlja lešnikar v nasadu leske. V okviru projekta aktivno preizkušajo različne metode za nadzor škodljivcev in bolezni, da bi zagotovili zdrave in plodne nasade.
Kako uspešni bodo preizkusi? Tudi nas rezultati izjemno zanimajo! Spremljajte nas in ostanite obveščeni o trajnostnih rešitvah, ki jih razvijamo!
September 2024, Praktični preizkusi na kmetijah
- Uspešna demonstracija trajnostne pridelave lupinarjev
November 2024, Vabilo na posvet
Svetovalna institucija – partner IHPS izvede predavanje za 5 KMG
Datum: 12. 11. 2024
Lokacija: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec
Udeleženci: KMG, ki niso člani partnerstva
Naslov predavanja: Zatiranje bolezni in škodljivcev na leskah in orehih
12. 11. 2024 je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, kot razvojno – svetovalna ustanova, v sklopu pilotnega projekta ViTraLup, katerega nosilec je Zavod SLOKVA so.p, izvedel predavanje na temo Zatiranje bolezni in škodljivcev na leskah in orehih.
Predavanje je pripravila specialistka za sadjarstvo in vinogradništvo, Alenka Ferlež Rus. Udeležencem je predstavila najpomembnejše kmetijske škodljivce in bolezni na leskah in orehih. Izkušnje so bile podane tudi s strani dolgoletnih spremljanj. Na orehih je bila dinamika orehove muhe predstavljena na podlagi rezultatov spremljanj. Specialistka je omenila tudi nekatere načine spremljanja leta škodljivca.
4. december, Slovenj Gradec, Strokovni posvet: Praktični izzivi in rešitve na kmetijskih gospodarstvih
Svetovalna institucija – partner IHPS izvede predavanje za najmanj 5 strokovnjakov s področja kmetijstva
Datum: 12. 12. 2024
Lokacija: KGZS – Zavod Celje, izpostava Celje
Udeleženci: 17 strokovnjakov s področja kmetijstva
Naslov predavanja: Uvajanje metod z nizkim tveganjem v integriranem varstvu oreha in leske
12. 12. 2024 je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, kot svetovalna ustanova, v sklopu pilotnega projekta ViTraLup, katerega nosilec je Zavod SLOKVA so.p, izvedel predavanje na temo Uvajanje metod z nizkim tveganjem v integriranem varstvu oreha in leske
Predavanje je pripravila specialistka za sadjarstvo in vinogradništvo, Alenka Ferlež Rus. Udeležencem – kmetijskim svetovalcem je predstavila najpomembnejše kmetijske škodljivce in bolezni na leskah in orehih. Zaradi pomanjkanja pripravkov, ki smo jim priča pri pridelavi lupinarjev, je bila tudi tema pogovora s kmetijskimi svetovalci uporaba alternativ, predvsem biotehniških, fizikalnih in biotičnih pristopov. Torej pristopov, ki so prijazni do okolja.
Integrirano varstvo rastlin temelji na skupku metod in odločitev s katerimi poskušamo obvladovati škodljive organizme in uporabimo kemične pripravke šele takrat, ko je res to potrebno.
December 2024, Zaključne dejavnosti projekta
Od decembra 2023 smo skupaj s partnerji izvajali pilotni projekt, namenjen razvoju inovativnih in trajnostnih pristopov k pridelavi lupinarjev, zlasti lešnikov. Cilj? Povečati donosnost pridelave, izboljšati kakovost in varovati naše okolje.
Kaj smo dosegli?
– Povečanje hektarskega donosa
– Izboljšanje kakovosti pridelka
– Ohranjanje biodiverzitete
– Izboljšanje kakovosti tal
– Prenos znanja na druge
Projekt “ViTraLup” je odgovor na izzive, s katerimi se soočajo pridelovalci lupinarjev – od nizke produktivnosti do okoljskih obremenitev. Tradicionalne metode pridelave pogosto negativno vplivajo na tla, biodiverziteto in zdravje, zato smo se trudili za razvoj rešitev, ki združujejo gospodarske, okoljske in družbene vidike trajnostne pridelave.
Več o projektu in naših dosežkih kmalu delimo z vami! Hvala vsem, ki ste nas spremljali in podpirali na tej poti.
Trajanje projekta: 11. 12. 2023 – 14. 12. 202

PRAKTIČNI PREIZKUSI NA KMETIJAH
Kmetija Nika Brili – nasad orehov
Trajanje praktičnega preizkusa: od 1. 7. do 20. 10. 2024
Sledijo vse fotografije nasada orehov, ki so nastale v zaporedju, kot prikazuje puščica.
Opomba: vsako leto nekaj se nekaj dreves posuši, nadomestimo jih z novimi. Posamična manjša drevesa v nasadu tako ne izražajo nujno slabših pogojev za rast, morda so le nekoliko mlajša.
Analiza
Na podlagi vizualnih podatkov o nasaditvi orehov na gričevnatem območju je bila izvedena analiza vplivov mikroklimatskih dejavnikov na rast orehov. Glavni analizirani dejavniki so lega, naklon terena, prisotnost sončne svetlobe in senca. Cilj analize je oceniti, kako ti dejavniki vplivajo na rast in zdravje dreves v nasadu.
1. Lega in orientacija
Lega, kjer je orehov nasad postavljen, ima velik vpliv na rast dreves. Nasad se nahaja na gričevnatem območju, kar zagotavlja dobre pogoje za pretok zraka. To zmanjšuje možnost nastanka pozeb, ki lahko škodijo mladim poganjkom. Zelo pomembna je orientacija nasada, celoten nasad ima namreč jugozahodno lege, kar drevesom zagotavlja največ sončne svetlobe, najbolj ugodne za rast.
Na zahodnem in jugozahodnem robu ugotavljamo bujnejšo rast.
Prav tako so bujnejša drevesa v celotni zgornji vrsti, ki imajo boljše osončenje v dopoldanskem času.
Na sliki so zeleno označena drevesa, ki najbolje uspevajo rumeno pa tista, ki so srednje rasti.
2. Naklon terena
Naklon terena vpliva na drenažo in izpostavljenost sončni svetlobi. Gričevnat teren v nasadu omogoča dobro drenažo, kar preprečuje zastajanje vode, ki bi lahko povzročilo gnitje korenin. Drevesa na bolj nagnjenih območjih prejmejo več sončne svetlobe, kar pospešuje rast. Po drugi strani pa lahko premočan naklon zmanjša količino vode, ki jo korenine vpijejo, kar lahko vpliva na drevesa v sušnih obdobjih.
Na sliki je modro označeno območje z večjim naklonom . Vidi se korelacija med rastjo dreves in naklonom.
3. Vpliv sonca
Prisotnost sončne svetlobe je eden ključnih dejavnikov za uspešno rast orehov. Nasad je postavljen tako, da drevesa na sončnih legah prejmejo veliko svetlobe, kar pospešuje fotosintezo in posledično rast dreves. Slike kažejo, da orehi na izpostavljenih legah prejemajo zadostno količino sonca, kar spodbuja njihovo rast in razvoj plodov. Neposredna sončna svetloba prav tako omogoča hitrejše dozorevanje orehov.
4. Vpliv sence
Senca, ki jo ustvarjajo večja drevesa ali gozdni robovi, ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke na rast orehov. Drevesa v senčnih legah rastejo počasneje zaradi manjše izpostavljenosti sončni svetlobi, kar zmanjšuje fotosintezo. Kljub temu senca drevesa ščiti pred prekomernim izhlapevanjem vode in vročinskimi udari, kar je lahko koristno v sušnih obdobjih.
Nekoliko nižja rast se je opazila samo pri drevesih, ki so v neposredni bližini gozdnega roba (rumena oznaka). Tam, kjer je razdalja nekaj metrov večja, pa ni opaziti slabše rasti spodnje vrste (zelena barva).
Zaključek
Na podlagi izvedene analize vplivov mikroklimatskih dejavnikov na rast orehov na gričevnatem območju so bile ugotovljene naslednje ključne točke:
• Lega in orientacija: drevesa na jugozahodnih in višjih legah rastejo bujneje zaradi večje izpostavljenosti sončni svetlobi. Posebej je opazna boljša rast dreves v zunanjih vrstah.
• Naklon terena: drevesa na zmerno nagnjenih območjih rastejo bolje
• Vpliv sonca: drevesa, ki so izpostavljena neposredni sončni svetlobi, kažejo hitrejšo rast in razvoj plodov. Sončna svetloba spodbuja fotosintezo in pospešuje dozorevanje orehov, kar pomeni, da so ta drevesa bolj bujna in zdrava.
• Vpliv sence: počasnejša rast je opazna predvsem pri drevesih v bližini gozdnega roba, medtem ko pri drevesih, ki so nekaj metrov več oddaljena od sence, ni opaziti negativnih vplivov na rast.
Ti dejavniki potrjujejo, da imajo sončne lege in zmeren naklon pozitiven vpliv na rast in zdravje orehov, medtem ko drevesa, ki so v neposredni bližini gozdnih robov ali v močnejši senci, rastejo počasneje
Pribinovina d. o. o. – sadovnjak lešniki
1. Hotel za žuželke
Cilj praktičnega preizkusa je bil preveriti učinkovitost postavitve hotelov za žuželke v nasadu leske, da bi povečali prisotnost koristnih žuželk, kot so opraševalci, plenilci škodljivcev v drugih koristnih vrstah, ter analizirali njihov vpliv na zmanjšanje populacije škodljivcev v nasadu leske.
Način izvedbe:
Priprava in postavitev hotela za žuželke v nasadu leske. Hotel je bil nameščen na prostem, v območju, kjer so bili potrebni opraševalci ali plenilci škodljivcev, ob upoštevanju naravnih dejavnikov, kot je izpostavljenost soncu in zaščite pred vetrom.
Vrsta hotela:
Bloki iz lesa z različnimi premeri odprtin za privabljanje čebel, os in drugih opraševalcev
Potek:
Po postavitvi so hotel spremljali mesečno na vsake dva dni, da bi opazovali naselitev žuželk in spremljali njihove aktivnosti.
Večkrat tedensko je sledil pregled hotela z namenom, da se ugotovi, katere vrste žuželk so se naselile. Pregled je vključen tudi v identifikacijo vrste s pomočjo mikroskopov in identifikacijskih priročnikov za žuželke. Spremljali smo aktivnost žuželk, kot so opraševalci (čebele, metulji) in plenilci (pikapolonice, ščurki), ter njihovo obnašanje v nasadu. Vzporedno s spremljanjem prisotnosti koristnih žuželk so bile opravljene analize gostote škodljivcev v nasadu. Ugotovitve so bile primerjane med območji, kjer so bili postavljen hotel, in območji brez njega. Izvedli smo redni pregled za identifikacijo in štetje števila glavnih škodljivcev, kot so listne uši, lesni škodljivci in drugi parazitski organizmi. Spremljali smo zmanjšanje gostote škodljivcev v območju, kjer je bil prisotni hotel za žuželke in primerjali rezultate z nadzorovanimi območji brez postavljenih hotelov.
Spoznanja in doseženi rezultati praktičnega preizkusa:
Povečana prisotnost uporabnih žuželk: Na območjih, kjer so bili postavljeni hoteli za žuželke, smo opazili znatno večjo prisotnost uporabnih žuželk, kot so opraševalci (čebele, metulji) in plenilci škodljivcev (pikapolonice, ščurki). V primerjavi z nadzornimi območji, kjer hoteli niso bili postavljeni, je bilo to območje bolj obljudeno z različnimi vrstami žuželk. Še posebej v mesecih septembru, ko so bile vremenske razmere ugodne, tako da so hoteli privabili večje število opraševalcev in plenilcev, kar je imelo neposreden vpliv na povečanje biotske pestrosti v nasadu.
2. Lepljive vabe
Cilj tega preizkusa je bil preveriti učinkovitost izbrane vabe – lepljivi lističi za privabljanje in spremljanje škodljivcev, kot je brina in druge žuželke, ki povzročajo škodo v nasadu leske. Preizkus je bil zasnovan z namenom, da se oceni, kako uspešno lepljivi lističi privabljajo škodljivce ter kako lahko ta metoda pripomore k spremljanju in obvladovanju škodljivcev v nasadu.
Način izvedbe:
Za preizkus so bili izbrani lepljivi lističi, ki so se uporabljali kot vaba za privabljanje škodljivcev, zlasti leskove slanice, ter drugih žuželk, kot so leskovi škodljivci, ki povzročajo škodo v nasadu leske. Lepljivi lističi so tako učinkovito ulovili žuželke, ki so se zatekale k njim, s čimer smo lahko spremljali njihovo število in vrsto.
Spoznanja in rezultati preizkusa lepljivih vab:
Rezultati preizkusa so pokazali, da so lepljivi lističi izjemno učinkoviti pri privabljanju in lovljenju škodljivcev, kot so leskova slanica in druge žuželke, ki povzročajo škodo v nasadih leske. Na lepljivih vabah je bilo opaženo veliko število ulovljenih škodljivcev, kar potrjuje njihovo zmožnost privabljanja ciljnih vrst.
Ključna spoznanja:
Visoka učinkovitost pri ulovu škodljivcev: Lepljivi lističi so dokazali svojo učinkovitost pri privabljanju škodljivcev. Na testnih vabah je bilo ulovljenih veliko število žuželk, kar pravi, da so vabljeni škodljivci hitro zaznali in pristopili k vabam.
Rastlina na območju nameščenih vab je bila bolj bujne rasti, prav tako so bili plodovi manj poškodovani s strani škodljivcev.
3. Uporaba naravnih fungicidov
V okviru praktičnega preizkusa smo pripravili naravni ekstrakt koprive, ki smo ga uporabili kot naravni fungicid za preprečevanje glivičnih bolezni in izboljšanje splošnega zdravja leske. Spodaj je opisan celoten postopek priprave in uporabe ekstrakta.
Priprava koprivovega ekstrakta:
Sestavine in oprema:
• Sveže nabrane koprive (približno 1 kg mladih kopriv)
• 10 litrov vode (po možnosti deževnice ali mehke vode)
• Večja posoda, ne sme biti kovinska. Mi smo uporabili plastični sod.
• Pokrov ali mreža za pokrivanje posode
• Palica za mešanje
Postopek:
1. Nabiranje svežih kopriv
2. Narezovanje kopriv
3. Namakanje
4. Fermentacija
5. Mešanje
6. Filtriranje
Priprava škropilne mešanice:
Priprava škropilne mešanice iz naravnega koprivovega ekstrakta je preprost postopek, ki zahteva pravilno razvrščanje koncentrata, da rastline ne poškodujemo in hkrati zagotovimo učinkovito zaščito. Spodaj so navedeni koraki za pripravo:
• Razmerje redčenja: Koncentriran koprivni ekstrakt se razredči z vodo v razmerju 1:10.
• Mešanje
• Testiranje: Pred škropljenjem testne površine smo mešanico preizkusili na manjšem delu ene od rastlin. Opazovali smo reakcijo listov naslednjih 24 ur, da smo se prepričali, da koncentracija ni premočna in ne povzroča poškodb. Tako smo dobili optimalno mešanico za tretiranje.
Škropljenje leske
Priprava za škropljenje:
• Pripravljeno raztopino smo nalili v škropilnico.
• Preizkusili smo delovanje škropilnice, da smo zagotovili enakomeren nanos.
Način škropljenja:
1. Čas uporabe: Škropljenje smo izvajali zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da bi zmanjšali izhlapevanje in preprečili poškodbe zaradi sončne svetlobe.
2. Pokritost: Leske smo temeljito poškropili, pri čemer smo poskrbeli, da so bile vse površine listov, vključno s spodnjo stranjo, dobro prepojene z raztopino.
3. Pogostost: Škropljenje smo ponovili vsakih cca 3 dni, zlasti po deževnem obdobju, saj se lahko zaščitni sloj izpira.
Spremljanje rezultatov
• Opažanje bolezni: Po škropljenju smo redno spremljali pojav morebitnih glivičnih bolezni na leskah. Beležili smo stanje listov, mladih poganjkov in celotnega nasada.
• Zdravje rastlin: Ocenjevali smo splošno zdravje leske glede na barvo listov, vitalnost poganjkov in odsotnost bolezni.
Zaključek
Priprava in uporaba naravnega ekstrakta koprive je pokazala potencial za preprečevanje glivičnih bolezni. Leske so bile po škropljenju vidno zdrave, z manjšim pojavom bolezni v primerjavi z neobdelanimi rastlinami. Ekstrakt kopriv se je izkazal kot naravna in trajnostna alternativa kemičnim fungicidom.